“Mene pa ta utež žuli”

“Nimam primernih superg za to vajo”

“Tukaj ni ogledal in ne vidim, kako izvajam vajo”

“Ta drog je preveč gladek in mi drsi”

“Ta drog je preveč hrapav in me grebe”

“Prevroče je za trening”

“Preveč je mraz za trening”

“Predaleč je”

“Premajhen prostor je, raje imam prostornost”

“Prevelik prostor je, raje imam intimo”

… in še in še in še…

Vedno sem zagovornik tega, da si najdeš prostor, osebe, trenerja, skupino ter okolje, v katerem se počutiš prijetno in ti je v spodbudo.

Ampak (konstantno) pritoževanje nad skoraj vsem, kar ti pride pod roke in pred nos te ne bo pripeljalo nikamor.

Prej ali slej se moraš naučiti shajati s stvarmu, ki so (na začetku) neudobne, vendar to so tudi stvari, ki te bodo mentalno krepile.

Ne pritožuj se, ne odnehaj prehitro in večkrat samemu sebi reci, da je čas, da se utihne in opravi delo.

Ali si upaš priznati, kolikokrat se pritožuješ po nepotrebnem?